Vzajemni skladi
Vzajemni skladi so namenjeni manjšim investitorjem, ki nimajo izkušenj z delovanjem na kapitalskem trgu in s samostojnim investiranjem v vrednostne papirje težko dosežejo pravo razpršitev svojega premoženja.
V vzajemnih skladih se združujejo sredstva večjega števila vlagateljev, katera se investira v različne vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi in so likvidni. Invseticije se izvajajo v skladu z naložbeno politiko vzajemnih skladov, ki je s strani upravitelja sklada vnaprej opredeljena. Premoženje v vzajemnih skladih je razdeljeno na točke, podobno kot premoženje delniških družb na delnice. Ob nakupu točke vzajemnega sklada vlagatelj posredno postane lastnik sorazmernega deleža vseh vrednostnih papirjev, ki so v lasti sklada. Če se vrednost papirjev poveča, se poveča tudi vrednost točke, kar pomeni donos. Nakupna in prodajna cena točke vzajemnega sklada sta enaki čisti vrednosti točke sklada, ki se ob nakupu ali prodaji zmanjša za provizijo in stroške upravljanja.
Vzajemni sklad je investicijski sklad odprtega tipa, število izdanih točk vzajemnega sklada se spreminja dnevno. Pri nakupu se izda nova točka, pri prodaji pa se točka odkupi in izplača njena trenutna čista vrednost.
Upravitelji vzajemnih skladov so zelo motivirani za dobro poslovanje, ker jim bo le-to posledično pripeljalo nove stranke.
Kako varčevati v vzajemnih skladih?
Nihče ne ve kam se bodo borzni tečaji obrnili v naslednjem mesecu ali letu. Lahko se le predvideva, ni pa mogoče podati zanesljive napovedi. V obdobju, ko je borzna kriza na višku, je tudi strah pred vlaganji največji. Čeprav so nakupi takrat najcenejši, se le redko kdo odloča za vstop v vzajemne sklade. Dejstvo je, da se obdobje naugodnejšega borznega poslovanja lahko določi šele, ko je tako obdobje že mimo. Nikakor pa ne vnaprej.
V vzajemne sklade se priporoča varčevanje po Metodi Povprečnega Stroška – MPS, ki pravi, da je najbolje vsak mesec vplačati enako visok znesek denarja in kupiti enkrat več, drugič manj točk vzajemnih skladov, odvisno od trenutne vrednosti. Tako se na dolgi rok izkoristi nihanje tečajev vrednostnih papirjev v vlagateljevo korist.
Analiza vzajemnih skladov v zadnjih nekaj desetletjih po svetu kaže, da so tisti, ki so upoštevali periodično enakomerno in dolgoročno vlaganje sredstev, v povprečju ustvarili precej višji donos vloženih sredstev od tistih, ki so v vzajemne sklade vlagali enkratne večje zneske. Slednji so na trg vstopali v obdobjih rasti in izstopali ob padcu na trgih.
Nasvet premoženjskega svetovalca
Tako kot pri drugih stvareh v življenju, tudi pri plemenitenju sredstev v vzajemni skladih ni bližnjic. Priporoča se dolgoročnost naložb, potrpljenje, omejevanje tveganja in samodisciplina. Vlaganje na borzi je tvegano in ko se odločamo za pristop k takim oblikam varčevanja tega ne smemo prezreti. Enormne rasti borznih indeksov v zadnjih letih, so pri vlagateljih zbujale velike apetite. Videli so le 30 % in več letnega donosa, pozabili pa so na tveganje in previdnost pri naložbah.Vlaganje v mešane in delniške vzajemne sklade naj se izvaja na daljši rok. Priporočena doba vlaganja je več kot 7 let. Vlaganje v denarne in obvezniške vzajemne sklade pa je smiselno z vložkom v enkratnem znesku, ker nihanj tečajev skoraj da ni.Svetujem vam, da poslušate svojega premoženjskega svetovalca in upoštevate priporočeno dobo varčevanja. Naj vas ne zgrabi panika, če se zgodi padec vrednosti vloženih sredstev, saj je varčevanje v vzajemnih skladih dolgoročno. Vanje vlagajte le sredstva, ki jih v naslednjem letu ne boste potrebovali. Tveganju se boste najlažje izognili z rednim, periodičnim vlaganjem zneskov enakih vrednosti. Vlagateljem, ki želijo vložiti večji znesek sredstev in čakajo na najbolj ugoden trenutek, svetujem, naj ta znesek razdelijo na več enakih manjših delov ter ga postopoma, npr. mesečno, vlagajo v vzajemne sklade. |