Mešani vzajemni skladi

Premoženje v mešanih vzajemnih skladih je razporejeno v delnice, obveznice in denarne rezerve. Razmerja med naložbenimi skupinami se lahko spreminjajo in so odvisna od napovedi donosnosti posameznih naložb. Upravitelj sklada se trgu prilagaja s spreminjanjem razmerja med obveznicami in delnicami, zato se tudi stopnja tveganja spreminja v skladu s pogledom upravljavca. V prospektu, ki ga vlagatelj dobi ob pristopu k vzajemnim skladom, je razloženo kakšni so minimalni in maksimalni deleži naložbenih skupin, kakšno je tveganje, kakšni so stroški …
Mešani vzajemni skladi so zelo primerni kot prva izbira investitorja.
Priporočena doba vlaganja v mešane vzajemne sklade je najmanj 5 let, vendar raje več.

Delniški vzajemni skladi

Sredstva delniških vzajemnih skladov so vložena v delnice. Delniške vzajemne sklade ločimo na: regionalne (Balkan, Indija, Kitajska, BRIC …), panožne (farmacija, energetika, ekologija …), globalne ali mednarodne, sklade majhnih podjetij, sklade rasti (cilj je kapitalska rast), dohodkovne sklade (vlaga se v delnice z visoko dividendo, da se zagotovi redna izplačila, primerni so za upokojence) … 
Stopnja tveganja pri vlaganju v delniške vzajemne sklade je visoka, saj so vsa sredstva vložena v delnice.
Minimalna priporočena doba vlaganja v delniške vzajemne sklade je 7 let. Priporoča pa se vlaganje na več kot 10 let.

Obvezniški vzajemni skladi

Večji del premoženja pri obvezniških vzajemnih skladih se investira v obveznice. Donos temelji na prejetih obrestih. Sredstva obvezniških vzajemnih skladov se v glavnem vlaga v državne in visokokakovostne podjetniške obveznice, kjer je poleg obrestnega tveganja izpostavljenost tudi kreditnemu tveganju.
Stopnja tveganja je nizka, ker za obveznice jamči država.
Priporočena doba vlaganja v obvezniške vzajemne sklade je minimalno 3 leta. V tem obdobju se doseže pokritje vstopnih stroškov in donos v višini bančnih obresti.

Denarni vzajemni skladi

Premoženje v denarnih vzajemnih skladih se investira predvsem v visoko kakovostne kratkoročne vrednostne papirje, ki jih izdajajo država in banke, v depozite in v ostale visoko likvidne in nizko tvegane vrednostne papirje.
Tveganje je predvsem inflacijsko, saj gre za denarno naložbo.
Doba vlaganja v denarne vzajemne sklade časovno ni omejena, ker je pristop brez vstopnih stroškov, upravljavska provizija pa je majhna.
 

Priporočena doba vlaganja glede na obliko vzajemnega sklada

Priporočena doba vlaganja glede na obliko vzajemnega sklada je:

• do treh let – denarni in obvezniški skladi,
• od 3 do 5 let – obvezniški in mešani skladi,
• od 5 do 10 let - mešani in delniški skladi,
• nad 10 let – delniški skladi.

Kako izbrati primeren vzajemni sklad?

Postopek izbire primernega vzajemnega sklada je enako zahteven, kot izbira primernega vrednostnega papirja. Pri vlaganju sredstev v vzajemne sklade se posredno investira v vrednostne papirje, zato so predhodne izkušnje z borzo dobordošle. 

Svetujem vam, da pri izbiri primernega sklada upoštevate naslednja priporočila:

• Upoštevajte strateško sestavo svojega premoženja. Vprašajte se: "Katere dobrine posedujete? Imate rešen stanovanjski problem? Imate zagotovljeno denarno rezervo? Katere vrednostne papirje imate? … "
• Določite namen investiranja v vzajemne sklade. Npr. varčevati želim za nakup dobrine, za pokojnino, za štipendijo otroka …
• Opredelite zmožnosti in želje investiranja. Želite vplačevati v enkratnem znesku ali obročno? Določite dobo vlaganja.
• Preverite preteklo uspešnost sklada.
  
• Preverite vstopne, izstopne in upravljavske stroške posameznega vzajemnega sklada.
• Preverite velikost sklada in reference njegovega upravitelja.
  
• Vas zanimajo specializirani skladi? Specializacija sklada je povezana z velikim tveganjem. Bolj varno je imeti zelo razpršen sklad. Seveda pa je možnost donosa in izgube v razpršenih skladih ustrezno nižja.

Nasvet premoženjskega svetovalca