EMANT premoženjsko svetovanje Andrej Starman s.p.

Varnost
Nadzor nad poslovanjem vzajemnih skladov je določen z zakonsko regulativo s strani ATVP (Agencija za trg vrednostnih papirjev). Pomembno je vedeti, da je premoženje vzajemnega sklada popolnoma ločeno od premoženja družbe za upravljanje (DZU). To pomeni, da lahko DZU vzajemni sklad le upravlja, sklad pa ima banko skrbnico, ki vsako transakcijo preveri, odobri ali zavrne. Če družbi za upravljanje agencija za trg vrednostnih papirjev iz različnih razlogov odvzame licenco za upravljanje s posameznim skladom, ponavadi upravljanje prevzame druga DZU (seveda zopet z dovoljenjem ATVP), ali pa se sredstva izplačajo vlagateljem. Vzajemni sklad ni pravna oseba in ko taka ne more v stečaj.

Učinkovito zmanjšanje naložbenega tveganja
Naložbe v vzajemnih skladih so razpršene v veliko število podjetij in malo verjetnosti je, da bi šla vsa ta podjetja naenkrat v stečaj. Če pa se že kaj takega obeta posameznemu podjetju, naložbeni svet DZU hitro reagira in proda delnice tega podjetja. V primeru stečaja velikega števila podjetij iz portfelja posameznega sklada, bi to v praksi pomenilo stečaj gospodarstva neke regije ali panoge, kar pa zagotovo ni prav verjetno.

Profesionalno upravljanje premoženja
Profesionalni upravitelji vzajemnih skladov s pomočjo analitskih služb stalno raziskujejo trg, s ciljem povečanja donosnosti in varnosti.

Prihranek časa
Pri investiranju v vzajemne sklade namesto nas nekdo drug, ki je bolj usposobljen, spremlja in se odloča o nakupu in prodaji vrednostnih papirjev.

Likvidnost vloženih sredstev
Sredstva pri varčevanju v vzajemnih skladih niso vezana. Po zakonu se morajo izplačati v 5 delovnih dneh od pisnega zahtevka za izplačilo.

Enostavnejše upravljanje premoženja
Namesto velikega števila vrednostnih papirjev, vlagatej upravlja z nekaj različnimi vzajemnimi skladi.

Preglednost poslovanja
Vrednost točk vzajemnih skladov je objavljena v vseh dnevnih časopisih, na teletekstu, internetu …

Fleksibilnost poslovanja
Sredstva v vzajemne sklade se lahko vplača kadarkoli, prav tako ni posebnih omejitev glede količine vplačanih sredstev. Minimalno vplačilo je vrednost ene točke povečane za vstopno provizijo, navzgor pa seveda ni omejitve.

Nižji stroški poslovanja
Pri vlaganju v vzajemne sklade so stroški poslovanja nižji, kot pri samostojnem vlaganju v vrednostne papirje.

Pestra izbira
Vlagateljem je na voljo veliko število družb za upravljanje, ki imajo čedalje večjo ponudbo vzajemnih skladov.

Krovni sklad
Vzajemni skladi so se po novi zakonodaji preoblikovali v podsklade. Najmanj dva ali več podskladov pa se združuje v krovni sklad, ki ga ima v Sloveniji velika večina družb za upravljanje. Vlagateljem je z oblikovanjem krovnega sklada omogočeno prestopanje med podskladi znotraj krovnega sklada brez plačila davka na dobiček. Prav tako so nižji prestopni stroški ali pa jih celo ni. Prednost krovnih skladov se pokaže predvsem v krizi, saj se med skladi lahko prehaja brez plačila davka (npr. iz delniškega v denarnega ali obvezniškega in obratno). Naložbeno politiko se tako, brez večjih stroškov, lahko menja v skladu s trenutno situacijo na trgu.