Donosnost

Donosnost je sprememba točke v določenem časovnem obdobju, izračunano v odstotkih. Časovno obdobje je opredeljeno kot tekoče leto, 12 mesecev, 36 mesecev … od ustanovitve sklada.

Donosnost posameznih vzajemnih skladov ni nikoli znana vnaprej. V najboljših obdobjih je lahko 100 % in več, lahko pa je tudi do 80 % negativna, kakor so pokazali dogodki v letu 2008. Povprečni donos delniškega sklada je od 8 % do 12 % letno, obvezniškega od 3 % do 5 % letno, mešanega pa nekje vmes. Doba zajemanja podatkov za izračunavanje povprečja je vsaj 10 let.

Donosnost vzajemnega sklada je odvisna od stroškov, če so nižji od povprečja, bo sklad v primerjavi s podobnimi skladi, dosegal višjo donosnost.

Stroški povezani z vlaganjem v vzajemne sklade so:
 

Vstopni stroški

Vstopni stroški so vezani na vrednost točke vzajemnega sklada ob vstopu. Znašajo od 0 % do 5 %, odvisno od upravitelja in vrste vzajemnega sklada. Denarni skladi so običajno brez vstopnih stroškov. Obvezniški skladi imajo 2 % vstopnih stroškov, mešani skladi 3 %, delniški pa od 3 % do 5 %.
Vstopni stroški so pogojeni tudi z višino vstopnega zneska. Višji kot je vstopni znesek, nižji so vstopni stroški.
 

Izstopni stroški

Izstopni stroški so vezani na vrednost točke vzajemnega sklada ob izstopu. Zanšajo od 0 % do 2 %. Večina DZU (družb za upravljanje) jih nima.
 

Upravljavska provizija

Upravljavska provizija je že vključena v vsakodnevno objavljeni vrednosti točke vzajemnega sklada. Kar pomeni, da je bila pri nakupu že odšteta in torej gre za "neto" vrednost točke. Višine provizij so znane vnaprej in so javno dostopne v prospektu in pravilih upravljanja posameznega vzajemnega sklada. Maksimalna upravljavska provizija je zakonsko omejena in znaša največ 3 %. Ta provizija predstavlja največji strošek pri vlaganju v vzajemne sklade, saj se jo plača vsako leto.

Razen omenjenih treh provizij drugih neposrednih stroškov pri vlaganju v vzajemne sklade ni, če zanemarimo malenkostne stroške nakazil na banki (položnica ali trajnik), katerih višina je odvisna od izbire banke in načina nakazovanja. Preko telefonskega ali internetnega bančništva je običajno cena nižja, kot pri bančnem okencu. Plačati pa je potrebno še provizijo za skrbniške storitve, ki znaša največ 0,05 % na letni ravni od povprečne letne čiste vrednosti sklada.

Vlagatelji pri vzajemnih skladih so po odbitju stroškov, ki bremenijo sklad, deležni celotnega preostalega dobička, doseženega s trgovanjem z vrednostnimi papirji . V nasprotju z individualnim upravljanjem portfelja pri borzni hiši, kjer si ta običajno vzame še dodaten delež doseženega dobička.
 

Davki v vzajemnih skladih

Ob prodaji točk vzajemnega sklada se plača davek od doseženega dobička, ki je razlika med prodajno in nabavno vrednostjo točke. Lestvica obdavčitve je padajoča in znaša:

• v prvih 5 letih je 20 % davka na dobiček,
• od 5 do 10 let je 15 % davka na dobiček,
• od 10 do 15 let je 10 % davka na dobiček,
• od 15 do 20 let je 5 % davka na dobiček,
• po 20 letih pa je prodaja vzajemnih skladov davka prosta.

Pri obdavčitvi vzajemnih skladov velja FIFO metoda (first in first out). Prve točke nakupa so vedno prve tudi pri prodaji.

Do nedavnega se je vsako prehajanje med vzajemnimi skladi obravnavalo kot prodaja. Z uvedbo krovnega sklada, ki ima dva ali več podskladov (bivši skladi), pa se prehajanje med podskladi ne smatra kot prodaja. Le v primeru prehoda med skladi različnih družb za upravljanje, se prehajnaje med njimi obravnava kot prodaja in je s tem ustrezno tudi obdavčeno.