Ostale oblike individualnega varčevanja
Delnice in vzajemni skladi
Delnice so zanimiva oblika varčevanja za starost, saj lastniški deleži živega podjetja realno povečujejo svojo vrednost, dokler podjetje dobro dela in se razvija, raste. V primeru, da se rast podjetja ustavi, pa lahko tudi propade. Večina sodobnih podjetij, tako kot celoten sistem, temeljijo na dolgu. Priložnosti se realizirajo s pomočjo kreditov. Dokler podjetje beleži rast, vračilo kreditov ni problematično. V krizi, ko je dela manj, pa z dolgovi obremenjeno podjetje lahko propade. S tem mali delničar, ki ne spremlja dogajanja na borzi, izgubi svoje prihranke.
Kadar je v obtoku preveč denarja, se mali vlagatelj pusti prepričati in kupuje preko meja zdravega razuma in svojih finančnih sposobnosti. Vendar pa se le z veliko denarja lahko kupi večje število delnic in se tako ogne tveganju pred izgubo, zaradi propada posameznega podjetja. V tujini velja pravilo, da so delničarji ljudje, ki imajo pod palcem več kot milijon EUR . Za vse ostale vlagatelje so bolj primerni vzajemni skladi, kjer se z malo denarja lahko naredi veliko - portfelj se razprši v prostoru, panogah in času.
Zadnja kriza je pokazala, kako je zaradi globalizacije postal povezan ves svet, kjer razpršitev portfelja, ne po regijah, ne po panogah, ne pomaga. Ko je kriza, je kriza za vse. S predpostavko, da se penzija v povprečju uživa 20 let, se lahko z 90 % verjetnostjo trdi, da se bo v tem obdobju zgodila neka bolj ali manj huda kriza, ki lahko osuši vlagateljev delniški portfelj, namenjen za izplačevanje pokojnine. Zato je dobro, da se pravočasno poskrbi za alternativo v kriznih časih, saj je veliko možnosti, da se bo izgubljena vrednost s časom povrnila. Lahko pa tudi ne, kot kaže primer Japonske, ki se še zmeraj se ni pobrala po padcu pred 22 leti, borzni indeks Nikkei je bil 38000 točk, danes je 9300 točk.
Če hočeš zmagati na borzi, ne smeš verjeti niti lastnemu očetu, kaj šele bankam, borznim hišam, medijem … kar pa dela 90 % ljudi.
Zemlja in nepremičnine
Na zemlji zraste hrana, ki je nujno potrebna za naš obstoj. Brez nje ne gre. Vse ostalo premoženje je brez vrednosti, če ne moremo do dobrin, ki zrastejo na zemlji. Vendar pa jo je za njene darove potrebno obdelovati, kar je v starosti lahko malo težje. Včasih je bil edini pogoj za preskrbljeno starost, veliko število otrok, ki bodo skrbeli za svoje ostarele starše. Tako so zemljo od staršev prevzeli otroci in jo obdelovali naprej. Ali imamo otroke, ki bodo obdelovali zemljo namesto nas?
Seveda pa se lahko zemljo, ki jo nimamo namena obdelovati tudi proda. S sredstvi od prodaje se tako zagotovi mirno starost. Problem, ki se pojavi pri prodaji zemlje je likvidnost. Ni mogoče vsak mesec prodati le nekaj kvadratov zemlje, temveč se lahko proda le celo njivo ali parcelo. Vendar si vseeno velja zapomniti: »Vse, česar je omejeno malo, bo ohranjalo svojo vrednost.«
Nepremičnine se cenijo predvsem v odvisnosti od lokacije in trenutne gospodarske situacije. V kriznih obdobljih jim cena pade, vendar nikoli na vrednost nič, kar se lahko zgodi pri naložbah v delnice ali denar. Prav tako je lahko konstanten vir dohodka najemnina, ob izdatkih za vzdrževanje in dobremu najemniku, ki jo bo redno plačeval in ne bo uničeval lastnine.
Denar
Najbolj razširjeni varčevalni instituciji sta banka in zavarovalnica, kjer se običajno varčuje v denarju. Denar je menjalno sredstvo, ki ne ohranja svoje vrednosti. Vsakoletna inflacija manjša realno vrednost denarnih prihrankov. Kljub nominalnemu povečanju, zaradi obresti, je upad vrednosti vseeno velik.
Evro je v desetletju obstoja izgubil 50 % svoje vrednosti, dolar v zadnjih 100 letih 98 %. Ne verjamete? Vzemite 10 let stare račune in se pozabavajte s pregledovanjem sedanjih cen.
Inflacija se dogaja zaradi večanja denarja v obtoku, če denarja zmanjkuje ga centralne banke natisnejo in preko komercialnih bank pošljejo v obtok. Natisnejo ga na osnovi obljube o vračilu. Problem nastane, ko je obljub preveč in jih ni več mogoče uresničiti. Denar na dolgi rok ni prava stvar, ima omejen rok trajanja in s časom postane zgolj star papir, kakor nas je naučila zgodovina.
»Prav negotovost usode denarja je lastnost, zaradi katere se denar izkazuje kot popolnoma neuporaben za načrte, ki zadevajo daljno prihodnost.« WOLFRAM ENGELS iz knjige Der kapitalismus und seine krisen.
Izvedeni finančni instrumenti
Warren Buffet jih imenuje orožje za množično uničevanje. Osnovni namen izvedenih finančnih instrumentov je bil varovanje pred izgubo, vendar kasneje so postali izrazito špekulativno orodje, ki služi zgolj povečevanju prometa na borzah. Ker se pri poslovanju uporabljajo veliki finančni vzvodi, prihaja do visokih zaslužkov in v krizah do izgub, zaradi katerih propadajo predvsem finančne inštitucije, ki so se igrale z njimi. Izvedeni finančni instrumenti nikakor ne smejo biti osnova za našo pokojnino. Primerni so za ljudi z veliko denarja, ki si lahko privoščijo izgubo.
Plemenite kovine
Plemenite kovine obstajajo že tisočletja. Do prve svetovne vojne, sta bili na svetu samo dve denarni enoti, zlato in srebro. Imena kot so funt, dolar, marka … so označevala drugačno količino zlata ali srebra. Ni bilo važno v katero deželo se je prišlo, povsod se je lahko plačevalo z zlatom ali srebrom.
Zmotno bi bilo pričakovati, da bo iz kg zlata v 20 letih nastalo 2 kg zlata. Sigurno pa ne bo iz kg zlata nastalo nič, kar za ostale naložbe, razen zemlje, ne moremo trditi. Zlato ne spreminja svoje vrednosti, temveč jo ohranja. Ni zlato čedalje več vredno, denar izgublja na vrednosti.
Varčevanje v zlatu je zanesljiv način ohranjanja realne vrednosti. Pametno je razporejanje sredstev v majhne, stalno likvidne enote, ki jih bomo prodajali po potrebi, ko nam ostali načini varčevanja zatajijo zaradi krize. V plemenitih kovinah je priporočljivo imeti od 10 % do 30 % premoženja, odvisno od starosti in posameznikove nagnjenosti k tveganju.
Nikoli ne pozabimo, da je pri investiranju v karkoli prvi in najpomembnejši cilj ohranjanje sredstev, šele nato sledi profit. Profite redno premeščajte v stvari, ki ohranjajo realno vrednost. Kaj vam pomaga ogromni fiktivni donos na vaši tečajnici vrednostnih papirjev, če se lahko v naslednjem letu spremeni v veliko izgubo.
Zlata rezerva naj bo v družini eden od temeljev premoženja. Nemško govoreči Judi govorijo o trojnem G: Grund, Gold in Geld – posestvo, zlato, denar. Lahko bi tudi rekli, nikoli ne nosi vsa jajca v eni košari, kaj če se spotakneš? Pri varčevanju za pokojnino si ne moremo privoščiti popravnega izpita in pri 60 letih ugotoviti, da naša pot ni bila pravilna.