Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Pogoj za sklenitev pokojninskega zavarovanja v drugem stebru je vključenost v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja oz. prvi steber. Pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju se sredstva nalagajo dolgoročno v odobrenih pokojninskih načrtih. Obrestujejo se po dogovorjeni obrestni meri ali po dobičku, ki ga upravljavec sklada doseže z naložbami.

Varčevanje v drugem pokojninskem stebru je sestavljeno iz kolektivnih in individualnih dodatnih zavarovanj, ki jih ponujajo pokojninske družbe, pokojninski vzajemni skladi, banke in zavarovalnice.

Pokojnina - Drugi steberPri kolektivnem zavarovanju lahko del ali celo premijo plačuje delodajalec, če ima odgovornost do svojih zaposlenih, saj jim s tem nudi večjo socialno varnost po upokojitvi. Za podjetje pa taka oblika zavarovanja pomeni davčno olajšavo, saj se za višino prispevkov zmanjša osnova za davek od dobička, prav tako pa se zaposlenemu ne povečuje osnova za dohodnino.

Pri individulanem dodatnem pokojninskem zavarovanju pa premijo plačuje zaposleni sam. V tem primeru je deležen skoraj edine še preostale davčne olajšave, ki znaša 5,844 % od bruto plače.

Izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja morajo zagotavljati mesečni zajamčeni donos na državne obveznice z dospelostjo nad 1 letom (50 % ali več). Kar pomeni, da večinoma vsi varčujejo v obveznicah (drugače bi bilo potrebno vplačilo lastnega kapitala).
 

Ponudniki prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja
(Vir: Dnevnik, 30. 09. 2009)

  Število zavarovancev v %
Pokojninska družba A 47000 8,35
Prva osebna zavarovalnica
78065 13,87
Skupna pokojninska družba 74333 13,21
Moja naložba 32118 5,71
OVPS Banka Koper 5975 1,06
Abanka 2978 0,53
Kapitalska družba KVPS 35382 6,29
Kapitalska družba ZVPSJU 191026 33,95
Kapitalska družba SODPZ 40244 7,15
Zavarovalnica Generali 4750 0,84
Probanka 4232 0,75
Zavarovalnica Triglav 44182 7,85
Adriatic Slovenica 2370 0,42
SKUPAJ 562655 100

 

Nasvet premoženjskega svetovalca

Velika slabost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je, da imajo tako mladi, kot stari enako naložbeno politiko. Realni donosi pa so na daljši rok slabi. Nujno potrebna bi bila izbira med več različnimi naložbenimi programi, od bolj tveganih za mlade, do manj tveganih za starejše, ki imajo do upokojitve 10 let in manj.

Vključitev v kolektivno prostovoljno pokojninsko zavarovanje je priporočljiva, če premijo ali del nje plačuje delodajalec in/ali, če se izkoristi 5,86% davčno olajšavo.