Srebro je kemijski element iz prve podskupine  v periodnem sistemu. Je belo, svetlo kovinsko in je tako imenovana plemenita kovina. Kemijski simbol Ag izhaja iz latinske besede argentum "srebro". Specifična gostota srebra je 10,49 g/cm³. Tališče je pri 961^o C. Trdota srebra je 2,5 Moha. Poleg bakra, je eden izmed dveh elementov, po katerih sta bili poimenovani državi (srebro za Argentino in baker za Ciper). Je kovina, ki se je uporabljala za kovanje kovancev, denarja.

Prevodnost toplote in električne energije je pri srebru boljša od katere koli druge kovine. Srebro se lahko obdeluje. Lahko ga gnetemo na le 0,002 do 0,003 mm tanke žice (filigran žice), ki z dolžino 2 km tehtjo le 1 gram.

Pristno srebro je mogoče najti v naravi. Belo kovinski sijaj kristalizira v kubični zaprti kletki in ima kovinski lesk. Polirano srebro ima najboljši svetlobni odboj od vseh kovin. Sveže polirano srebro odbije več kakor 99,5% vidne svetlobe, zato se uporablja za izdelavo ogledal. Površina srebra je večinoma rjava do vijoličasto črna zaradi oksidov in sulfidov, prelom je sivkasto bel.

Delež srebra v zemeljski skorji je 0.0000079 %, kar je razmeroma malo. Samorodno srebro se pojavlja predvsem v obliki zrn ali v mrežno žilnem sistemu v rudnikih. Večina srebra pa se izkoplje iz srebrne rude, ki se pogosto pojavlja kot primes v obliki sulfidov ali oksidov: svinca, bakra, cinka … Na leto se ga izkopljejo cca 20.000 ton, od tega največ v Mehiki, ki je edina država, ki kot plačilno sredstvo uporablja srebrnike.

Srebrove rude:

• Argentite (srebrni sulfid)
• Srebrov klorid  
• Srebrov antimon
• Cca 2.000.000 ton srebra je raztopljenega v morju

Pri izločevanju srebra iz rude se uporablja natrijev cianid, kar vodi do nastanka kompleksnega srebra, ki se naprej prečiščuje z elektrolizo (Moebius proces). Precejšnje količine srebra se proizvaja tudi pri rafinaciji bakra, svinca in cinka. Kopanje katerih ima tako vpliv na svetovnem trgu srebra. Srebro se pojavlja tudi pri pridobivanju drugih žlahtnih kovin.

Enako, kot pri drugih plemenitih kovinah, s predelavo materialov, ki vsebujejo srebro, igra pomembno vlogo recikliranje. Kot na primer: fotografski papir, x-ray filmi, razvijalci in fiksirane kopeli, elektronike in baterije.

Srebro je bilo obdelano s strani ljudi od približno 5. stoletja pred Kristusom. Ugotovljeno je bilo, da so ga uporabljali  Asirci, Goti, Grki, Rimljani, Egipčani in germanska  plemena. Takrat se je zdelo bolj dragoceno kot zlato. Srebro je bilo večinoma proizvedeno v rudnikih Lavrion, ki so bili približno 50 kilometrov južno od Aten. V starodavnem Egiptu je bilo srebro znano kot luna kovina.

V srednjem veku so bile zaloge srebra odkrite v Nemčiji v regiji Harz (Goslar) na Saškem (Freiberg in preostalim delom Erzgebirge), proti jugu Črnega gozda (Schauinsland, Belchen, Feldberg), Češka (Kutná Hora) in na Slovaškem.

Kasneje so Španci prinesli velike količine srebra v Evropo iz Amerike, na primer od legendarnega rudnika Potosí. Japonska je bila izvoznik srebra v 16. stoletju. Povečana ponudba srebra je povzročila padec njegove vrednosti.  Prav tako kot zlato, je bilo srebro uporabljeno kot valuta kovina. Vrednostno razmerje 1:14  (zlato : srebro) je v tem času padlo na 1:100, kasneje pa se je ponovno povečalo. Danes je na približno 1:60. Dobava srebra je odvisna od razvoja povpraševanja in proizvodnje drugih kovin.

Uporaba srebra

Srebro se že stoletja uporablja za jedilni pribor, srebrnino in cerkvene predmete. Srebro je še posebej primerno za nakit. V preteklosti pa je bilo, v obliki kovancev, uporabljeno tudi kot plačilno sredstvo. Uporablja se za bančne rezerve, kakot tudi zlato in platina. V te namene je obvezna tudi oznaka o čistosti srebra.

Srebro ima visoko električno prevodnost, visoko toplotno prevodnost ter odlično optično odbojnost. Uporabno je za aplikacije v elektriki, elektroniki in optiki. Uporablja se ga tudi za odsevna stekla pri ogledalih, ki temelji na kemični posrebritvi steklenih plošč. To načelo se uporablja tudi za okraske  božičnih drevesc.  Črnjenje s srebrovimi  solmi s svetlobo se uporablja na fotografskem papirju in je podlaga za fotokemijo od približno leta 1850. Večja količina srebra se uporablja za vezavo med titanom in nerjavečim jeklom, ki je v uporabi v letalih, ladjah, podmornicah in raketah.

Srebrne  zlitine z bakrom, cinkom, kositrom, nikljem, indijem … se uporabljajo v elektroniki. Toplotno spajkane zlitine v stikalih in drugih prevodnih materialih. Srebrne zlitine se uporabljajo tudi v zobnih tehnologijah in okraskih. Srebro se lahko legira z večino kovin. Še posebej dobro z zlatom ali paladijem (vsebnost 20% na 30% paladija naredi srebro odporno proti potemnitvi). Srebro pri oksidaciji naredi temno plast, ki ostane prevodna, za razliko od večine ostalih kovin. 

V prehrambeni industriji se srebro uporablja kot živilsko barvilo E 174, na primer za premaze bonbonov in čokolad, ter v likerjih. Srebrove soli se uporabljajo za barvno steklo. Srebro je pogosto pozlačeno. Srebro je baktericidno, nekoliko strupeno. Srebrni jedilni pribor in orodja vedno oddajajo malo srebra, kar lahko privede do neprijetnega kovinskega okusa. Da bi to preprečili in zaradi lažjega čiščenja, so pozlačeni.

Srebrove spojine se uporabljajo tudi v medicini, kot sredstvo za dezinfekcijo in kot terapevtska sredstva za zdravljenje ran. Srebrni ioni lahko reverzibilno zavirajo viruse, ki so občutljivi na srebro po relativno kratkem obdobju delovanja. Lahko deluje tudi bakteriostatično ali celo baktericidno. To se imenuje oligo dinamični učinek.

Z nekaterimi postopki v nanometrskem merilu je srebro navadno vgrajeno v material. Vloženo srebro nenehno oddaja srebrne ione in s tem ima protibakterijski učinek. Primeri takšnih aplikacij so:

• Srebrna nit preprečuje rast bakterij na koži, v anti mikrobski opremi tekstila prepreči neprijetne vonjave.
• Doseganje dermatološkega  učinka pri neurodermatitisu.
• Prevleko površin,  na hladilnikih, v kuhinji, stikala in drugi predmeti.
• Plastike za uporabo v medicinski tehnologiji.
• Protibakterijske srebrne prevleke.
• Protibakterijska keramika.

Terapevtski vnos koloidnega srebra, ki se premika nazaj v središče pozornosti v zadnjih letih, je zelo sporen. Na internetu se dvomljivi ponudniki hvalijo z rezultati, da je koloidno srebro univerzalno sredstvo in antibiotik. Žal, ni nevtralno in ni jasnih preiskav o uporabi koloidnega srebra na ljudeh.