Življenju ne moremo določiti vrednosti, ker je preprosto neprecenljivo. Ne moremo pa tudi predvideti, kdaj se nam v življenju lahko zgodi kaj nepričakovano hudega, kar je glavni razlog zavarovanja.

Življenjsko zavarovanje ima lahko poleg zavarovalne tudi varčevalno komponento, ki zagotavlja socialno varnost. V primeru, da v času zavarovanja pride do škodnega dogodka, zavarovalnica izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto, ki ublaži denarno stisko in psihični stres, ki nastane ob nenadni smrti. V primeru doživetja pa se zavarovancu izplačajo privarčevana sredstva, ki polepšajo »jesen« življenja. Pomembno je vedeti, da je izplačilo zavarovalne vsote neobdavčeno.

Življenjsko zavarovanje se običajno sklepa na daljši rok. Doba zavarovanja naj bo daljša od 10 let. Najbolj smiselno ga je skleniti do konca aktivne delovne dobe. Pri sklepanju življenjskega zavarovanja je zelo pomemben dejavnik inflacija. Nizka inflacija je dober pogoj za sklenitev življenjskega zavarovanja. Seveda pa je pomembna tudi cena zavarovanja, ki zavisi od ponudbe različnih ponudnikov. Če je ponudnikov več je tudi cena zavarovanja nižja zaradi konkurence med njimi. Prav tako lahko ceno zavarovanja zniža ali zviša starost populacije, v mladih družbah je ta nižja. Po drugi strani pa ne gre zanemariti dejstva, da starejši več varčujejo v obliki življenjskih zavarovanj.

Pravilna višina Zavarovalne Vsote PZV = Letna neto plača LNP x  faktor (odvisno od starosti otrok 2 do 4) + finančne obveznosti (posojila) – likvidni kapital
 

Zakaj se življenjsko zavarovati?

Življenjsko zavarovanje potrebujejo:

• Osebe, od katerih so odvisne druge osebe. Očetje, mame, skrbniki nepreskrbljenih otrok, zakonski partnerji. V primeru izgube skrbnika, bi se prihodki družine razpolovili. Potrebno jih je nadomestiti s primerno zavarovalno vsoto. Zavarovalna vsota je lahko različno visoka, odvisna je od starosti otrok. Varčevanje je v tem primeru sekundarnega pomena, najprej je potrebno poskrbeti za varnost družine.
• Oseba, ki ima finančne obveznosti, posojilo. V primeru smrti osebe s finančnimi obveznostmi, bo nekdo moral poskrbeti za poplačilo dolgov. Običajno so to dediči. Zavarovalna vsota v tem primeru naj bo v višini finančne obveznosti, če gre za družino se upošteva tudi prvo točko.

Življenjsko zavarovanje ne potrebujejo:

• Otroci. V primeru smrti otrok, bi starši zaslužili. To ni etično. Otroke se raje zavaruje nezgodno, za primer invalidnosti. Zavarovalna vsota za primer invalidnosti naj bo maksimalno visoka.
• Upokojenci, ki nimajo posojil in imajo preskrbljene otroke in zakonske partnerje. V njihovem primeru ne pride v poštev varčevanje pri zavarovalnici, ker jim le-ta glede na starost in rizičnost pobere preveč za stroške zavarovanja. Zavarovalnica tako zavaruje tudi sebe, starejšim osebam zaračuna več, ker je večja verjetnost, da nekdo ne bo dočakal 75 let, če je povprečna starost 72 let.
• Samske osebe brez posojil. V primeru njihove smrti ne bo nihče finančno prizadet.

Nasvet premoženjskega svetovalca