Zakaj se Kitajska upira tujim zahtevam, da bi prevrednotila svojo valuto
Barack Obama je, na svojem prvem obisku na Kitajskem, ta teden pozval Kitajsko vlado, da bi sprostila svojo valuto, naj raste. Predsednik Hu Jintao se je vljudno odločil, da ga ignorira. V zadnjih tednih sta Jean-Claude Trichet, predsednik Evropske centralne banke, in Dominique Strauss-Kahn, generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada, tudi pozvala k močnejšemu juanu. Vendar bo Kitajska prilagodila vrednost svoje valute le, če se ji bo to zdelo primerno, ne pa kot odgovor na tuj pritisk.Kitajska je dovolila juanu zrasti za 21% v primerjavi z dolarjem v treh letih do julija 2008, od takrat je fiksirala obrestno mero. Kot rezultat, juan drsi navzdol, zaradi letos bolnega dolarja, medtem ko je vrednost mnogo drugih valut, narasla. Od marca, sta brazilski real in južnokorejski won pridobila 42 % in 36 % proti juanu, kar je močno zmanjšalo konkurenčnost teh držav.
Dejansko so kitajski uradniki postali drznejši pri upiranj Washingtonu. "Ne mislimo, da je dobro za svetovno gospodarsko okrevanje, in je tudi nepošteno, da prosite druge, da povečujejo vrednost svoje valute, medtem ko vi zmanjšujete vrednost svoji valuti," je dejal predstavnik ministrstva za trgovino. Prejšnji dan je Mingkang Liu, glavni kitajski bančnik, okrcal Washington zaradi nizkih obrestnih mer in za padanje vrednosti dolarja, ki spodbuja napihovanje novega borznega mehurčka. Ni pa upošteval dejstva, da tudi Kitajska s svojo ohlapno monetarno politiko dopušča napihovanje cen delnic in nepremičnin.
Tujci trdijo, da močnejši juan ne bi le pomagal zmanjšati globalna neravnovesja, kot je ameriški trgovinski primanjkljaj, koristi naj bi imela tudi Kitajska. To bi pomagalo Kitajski ponovno pridobiti nadzor nad svojo monetarno politiko. Trenutna monetarna politika je preveč ohlapna za Kitajsko hitro rastoče gospodarstvo. Močnejši juan bi tudi pomagal gospodarstvu najti ravnotežje, zaradi česar bi bil manj odvisen od izvoza in bolj oprt na lastno porabo, na prihodnjo rast. Kitajski politiki trdijo, da ni pravi čas za povečevanje vrednosti juana, ker njihov izvoz še zmeraj pada, za 14 % je nižji, kot lansko leto.
Kljub temu, bi bil močnejši juan na dolgi rok v korist gospodarstvu Kitajske in sveta, ker bi pomagal narediti premik od rasti naložb in izvoza, na porabo. To bi povečalo kupno moč potrošnikov in stiskanje dobička pravnih oseb, ki so predstavljali večino povečanja čezmernega domačega varčevanja Kitajske v zadnjih letih. Kitajska bo verjetno omogočila juanu, da začne spet rasti v začetku naslednjega leta. To ne bo posledica tujega lobiranja, bolj verjetno je, da bo spremenila svojo politiko, če tuji politiki utihnejo. Todi v začetku prihodnjega leta bo kitajski izvoz ponovno začel rasti, rast BDP-ja bi spet lahko presegla 10%, in stopnja inflacije se bo obrnila v pozitivno. Argumenti v prid prevrednotenja valute se bo zato zdel veliko večji.
Namig
Kitajske delnice imajo kljub zelo lepi rasti v zadnje pol leta, še zmeraj velik potencial rasti. Kitajska ostaja gospodarstvo z največjo rastjo na svetu, največje prebivalstvo bo z razvojem generiralo tudi največjo porabo na svojem dvorišču.