Izvedeni finančni instrumenti
Osnovne oblike izvedenih finančnih instrumentov so: terminski posel, terminska pogodba, opcija in zamenjava. Izvedeni so iz osnovnega finančnega instrumenta, kot je lahko delnica, obveznica, indeks, valuta, blagajniški zapis, zakladna menica … Obstajajo pa tudi izvedeni blagovni instrumenti, ki se glasijo na kmetijske pridelke, energente, surovine, kovine …
Izvedeni finančni instrumenti lastniku prinašajo točno določene pravice in obveznosti vezane na osnovne finančne instrumente. Glede na tip trga, na katerem se z njimi trguje jih delimo na standardizirane in nestandardizirane. S standardiziranimi se trguje na organiziranih trgih, z nestandardiziranimi pa preko okenc (over the counter) in so prilagojeni potrebam strank.
Z izvedenimi finančnimi instrumenti trgujejo tri različne skupine. Resni kupci, ki si želijo omejiti tveganje v prihodnosti, ker ne vedo kakšna bo cena takrat. Špekulanti, ki se jim gre za trenutni zaslužek. Arbitražniki, ki delujejo na terminskem in promptnem trgu in imajo vpogled v delovanje obeh in opravljajo samo posle znotraj cene, brez tveganja. Osnovni namen nakupa izvedenega finančnega instrumenta je zavarovanje pred izgubo. Z nakupom v sedanjosti, se določi cena osnovnega instrumenta v prihodnosti. Špekulant odpre kratko pozicijo (proda nekaj, česar še nima) in stavi na padec cene. Arbitražnik skozi cenovna nesorazmerja med terminskim in promptnim trgom brez tveganja realizira dobičke.
Začetki izvedenih finančnih instrumentov segajo že v stari Rim, kjer so kmetje pridelek vnaprej prodali in si na ta način zagotovili zanesljiv zaslužek. V večini primerov so izvedeni finančni instrumenti namenjeni zaščiti in ne, kot prevladuje splošno mnenje, visoko tveganim špekulacijam.
V Sloveniji so izvedeni finančni instrumenti obdavčeni s 40 % davkom na dobiček, če se jih proda prej kot v enem letu. Po enem letu pa so obdavčeni enako kot delnice.
Najbolj pogosti izvedeni finančni instrumenti so:
- CFD – contract for difference – pogodba za razliko v ceni. Izvedeni so iz delnic ali delniških indeksov. Omogočajo trgovanje s finančnim vzvodom, pri delnicah pet ali desetkratnik vloženega zneska, pri delniških indeksih, kjer so premiki manjši, pa dvajsetkratnik vloženega zneska. To pomeni, da so že zelo majhni premiki osnovnega instrumenta lahko velik plus ali minus.
Lastnosti: lahko zavzamemo kratko ali dolgo pozicijo, nizki stroški (0,2 % od vrednosti posla), trgovanje prek elektronskih platform, ki omogočajo trenutno izvršitev posla, stop naročila, sledeča stop naročila, naročila v prihodnosti, omejitvena naročila, nimajo datuma dospelosti … Primerni so predvsem za aktivne trgovalce, ker omogočajo zaslužek tudi v času padajočih tečajev.
- Futures contract – STP ali standardizirana terminska pogodba za sklenitev posla s fiksno količino osnovnega instrumenta na določen datum v prihodnosti, ki kupca obvezuje k nakupu, prodajalca pa k prodaji standardizirane količine, na katero se pogodba glasi, po vnaprej določenem tečaju (terminski oz. futures tečaj).
- Naložbeni certifikat – je dolžniški vrednostni papir, kjer kupec nosi tveganje izdajatelja. Če gre izdajatelj v stečaj, kupec lahko izgubi svojo naložbo. Naložbene certifikate izdajajo večje banke, kjer je za stečaj majhna verjetnost. Vezani so lahko na delnice, surovine, valute, panoge, nepremičnine … Pri časovno omejenih certifikatih je izplačilo zagotovljeno ob zapadlosti. Pri odprtih ali neomejenih certifikatih pa se izplačilo lahko izvede kadar koli. Naložbeni certifikati so prosto prenosljivi, nakup in prodaja potekata pri izdajatelju ali na borzi. Razlika med nakupnim in prodajnim tečajem je pod enim odstotkom. Če se naložbeni certifikat kupi pri izdajatelju se običajno plača vstopna provizija. V kolikor se njihova sestava skozi čas spreminja in so aktivno upravljani, se plača tudi letna upravljavska provizija. Nekateri naložbeni certifikati so enostavni, drugi komplicirani in vključujejo možnost prodaje na kratko, finančne vzvode …
Vrste naložbenih certifikatov:
- Udeležbeni (vezani so na delnico ali indeks 1:1, časovno so neomejeni …),
- Diskontni (1:1 prodaja se jih s popustom in vnaprej znano omejitvijo pri dobičku),
- Garantirani (1:1 omejitev pri donosu v zameno za jamstvo na vplačan znesek),
- Turbo (uporaba finančnih vzvodov, možna izguba vseh sredstev ali velik dobiček).
- Opcije - so finančni instrumenti, ki dajejo kupcu pravico, ne pa tudi obveznost, da kupi oz. proda premoženje, na katerega je napisana opcija, po fiksni ceni in na določen dan oz. do določenega dne v prihodnosti. Omogočajo zaščito pred tveganji oz. prenos tveganja, zmanjšujejo nestanovitnost cen osnovnih instrumentov, omogočajo odkrivanje cene v prihodnosti ter omogočajo jasno, pošteno, likvidno, varno in stroškovno učinkovito trgovanje. Za zavarovanje pred porastom tržne cene se uporablja nakupna opcija. Po drugi strani pa imetniku opcije, ta opcija omogoča pridobitev koristi, če tržna cena pade. Obratno pa velja za prodajno opcijo, ki se uporablja za zavarovanje pred padcem tržne cene premoženja. Imetniku te opcije pa le-ta omogoča pridobitev koristi, če tržna vrednost premoženja naraste.